About Me
Marko Lipovec: Uživam v vožnji z motorjem, offroadu in potovanjih

Friends


Statistics
Total posts:  60
Total comments:  0
Today's visitors:  2
Total visitors:  19262

Slideshow


Recent Comments

Blog Archives

Search

Calendar

Google AdSense

Diktatura denarja ali zaton pameti

Nenavaden naslov - nenavadna vsebina.
Naslov označuje čas, v katerem živimo in temeljno vrednoto življenja.

Klasične vrednote življenja, kot so - družina, ljubezen, poštenje, prijateljstvo in celo vera so praktično pokopane in poteptane v prah s strani močnejše vrednote - gonje za denarjem (in posledično močjo).

Če je bila še pred desetletjem temeljna vrednota življenja družina, v tem trenutku gonja za denarjem daleč prevlada vse ostale vrednote in brezobzirno, neusmiljeno in egoistično grmadenje denarja pomeni bistvo življenja in sistema.

TV, radio, časopisi in revije - povsod vidimo samo reklame. Reklame so v naših nabirialnikih, na internetu, v naših aplikacijah, telefonih, celo na WC-jih in v naših glavah.
Ali reklam reklamirajo kvalitetne in reklame vredne izdelke? Ne, seveda ne.
Reklamirajo izdelke, ki lastnikom (super bogatim) prinašajo največ denarja! Denar se ne namenja (več) za razvoj, temveč za reklamo, saj imajo bogataši manj stroškov in večji donos. 
Zakaj bi vlagali sredstva v (drag) razvoj, če z enakimi sredstvi - vloženimi v reklamo, prodamo slabe, nekvalitetne ali celo povsem neuporabne izdelke - z manjšim naporom?

Uspešnost se ne meri več po zadovoljstvu v življenju, temveč le še po višini ustvarjenega dobička.
Družina je v večini primerov le še pravni dogovor in razdelitev premoženja med partnerji, ki v večini primerov nista več niti poročena. Namesto, da bi uživala v skupnem življenju, partnerja tekmujeta med seboj v poklicnem uspehu.
Edino merilo uspeha je le še brezobzirna gonja za denarjem, brez prijateljstva, brez vesti, brez usmiljenja.
Kdor še verjame v iskreno prijateljstvo, usmiljenje in doboroto - je obsojen na propad in životarjenje.
Klasično prijateljstvo ni (več) zaželjeno in prinaša propad. Kdorkoli pokaže usmiljenje, hitro postane plen ostalih, bolj neusmiljenih, bolj neposrednih, bolj požrešnih.
Klasično prijateljstvo skorajda ne obstaja več - nadomestilo ga je poslovno prijateljstvo. Namesto da bi se družili iz veselja in zadovoljstva, se družimo iz koristoljubja in zaslužka. Večina naše vsakdanje družbe so osebe, s katerimi poslujemo.

Klasično rivalstvo je v zatonu. Nadomestilo ga je koristioljubje in dobičkonosnost.
Če je za večji zaslužek potrebno partnerstvo z največjim sovražnikom, je denar edino pravo merilo in nekdanja nesoglasja so spregledana v cilju večjega dobička.
Nekdaj največji rivali in največji sovražniki si sežejo v roke in se skupaj smejijo v kamere - če to pomeni, da bodo nagrabili več denarja.

Človeštvo se deli le še na dva dela - super bogate in revne. Srednji razred je posledica bivših sistemov in je v fazi izumiranja. Slej ko prej bo večina prebivalstva srednjega razreda prešlo v nižji razred. Peščica posameznih uspešnejših srednjega razreda se bo morda celo prebilo med super bogate, ostale pa bodo požrli močnejši in vplivnejši z super bogatega razreda. Vendar bo ta peščica morala pokazati popolno neusmiljenje in še bolj brutalno nepopustljivost, skopost, izkoriščanje in brezobzirnost, da bi bila uspešna.

Ne glede na uspešnost podjetja (in posledično na količino denarja), se delovno silo izkorišča preko vseh meja. Delavec ima pravico le še delati in klečeplaziti. Plačilo ni (več) po učinku, temveč minimalno predpisano za to delovno mesto. Vsako najmanjše odstopanje mišlenja vodi v odpuščanje. Če ima delavec mišljenje, mora biti to enako, kot od lastnika podjetja.
Posledica je čedalje višje število nezaposlenih, kljub temu, da mediji na vse pretege razglašajo, koliko odprtih delovnih mest je (seveda zamolčijo, da so delovna mesta slabo plačana, če sploh). Pošljite prošnjo za delo na razpisano delovno mesto zavoda za nezaposlene: V večini primerov niti ne boste dobili odgovora. Delo boste dobili le v primeru, da se strinjate z izkoriščanjem (minimalni dohodek) in da ste zaveden kot nezaposlen (boniteta delodajalcu za zaposlitev nezaposlenega).

Individualno mišljenje, izumi, napredek - vse je popolnoma podrejeno zaslužku. Če z izumom ni povezan zaslužek, produkt nima možnosti za preživetje in forsiranje na tržišče.
Vzemimo primer, da bi se ponovno rodil Nikola Tesla in izumil - patent za brezplačno energijo - mislite, da bi uspel?
Ne, seveda ne. Super bogati bi patent, njega samega in vse načrte pokopali v istem trenutku, ko bi izum pokazal.
Zakaj? Zaradi denarja, zaradi zaslužka. Če bi bila energija zastonj, super bogati ne bi več služili s prodajo svoje - drage energije. Raje bi kupili patent in ga uničili, če ga ne bi mogli uničiti.
Kdo ve, koliko izjemnih izumov je že izginilo in bilo pokopano le zaradi gonje po dobičku?

Ali je potem nenavadno, da kvaliteta našega življenja - kljub vsem novostim, napredku in obširnem reklamiranju boljšega življenja - močno pada?
Kako to, da kljub temu, da zaslužimo več (v primerjavi s čim že???), nimamo več veselja, več druženja s prijatelji, veselja do doma, domačih in veselju do doseženega v življenju?

 

 

 

 

Temelj trgovanja je le še načelo "NATEGA"

Ne morem mimo dejstva, ki se v Sloveniji uveljavlja kot "de facto" trgovanja:

Prodaja temelji le še na načelu "natega"!!

Pri vsaki kupčiji prodajalec poskusi nategniti stranko. Z napačnimi podatki, lažnimi obljubami o neverjetnih zmožnostih naprave ali celo čistimi lažmi.
V slučaju, da stranka prodajalca in njegove namere spregleda in mu jih očita - pride do druge stopnje natega - ko se prodajalec stranki predstavi kot žrtev prevare matičnega podjetja in nemudoma zamenja stran ter se kupcu predstavi kot nepričakovan prijatelj. V tem slučaju pride do druge stopnje natega - natega podizvajalca, izvajalca ali servisa v dobro kupca!

Pri slednjem nategu  prodajalec namreč obljublja stvari, ki jih on sam nikakor ne more izpolniti, odgovornost za svojo obljubo pa preloži na nekoga drugega:

-Res je, da ta funkcija trenutno ne deluje, ampak inštalater vam bo to ob inštalaciji nastavil...
-Res je, da te funkcije trenutno sploh ni, amapak po nadgradnji (firmware-a, softwera, sistema,...), ki vam ga bo zastonj opravil inštalater, boste imeli "Ferrarija za ceno Jugota" 
-Res je garancija le eno leto, ampak vsi serviserji bodo z veseljem pod garancijo vaš (aparat) popravili še tri ali več let po nakupu...
-res je garancija le eno leto, ampak ta naprava se nikoli ne pokvari in zato garancija sploh ni potrebna. Če se slučajno pokvari, boste vi prvi, ki se mu je to zgodilo!
-Res je cena (naprave) visoka, a naš podizvajalec vam bo napravo zinštaliral zastonj...
-Sicer ne vem, kako stvar deluje, a vam dam telefonsko številko serviserja, ki vam bo z veseljem vse zadeve razložil in inštaliral (zastonj?).

Nikakor ne moremo skriti, s kje izviramo, kajne?

Razlika med teorijo in prakso

Teoretično sem zelo pameten...

...problem je le, da v praksi moja teorija ne drži! 

Podcenjevanje kupcev

Ena večjih zelo razširjenih napak naših prodajalcev je PODCENJEVANJE kupcev.

Nenehno se (mi) dogaja, da kupec pri nakupu specifičnega predukta o njem ve veliko več , kot prodajalec, ki ta predmet prodaja.

Jaz bi temu rekel narobe svet.

Po eni strani so prodajalci (komercialisti) prepričani, da so s svojo diplomo požrli kompletno pamet sveta in se jim v prihodnje ni potrebno ničesar več naučiti, saj s svojo splošno izobrazbo lahko popravijo svoje specifično znanje o izdelkih. Velika napaka!

Kupci se v večini primerov (verjetno ravno zaradi nestrokovnosti prodajalcev) o predmetih, ki jih kupujejo, pred nakupom že izdatno pozanimajo o tehničnih straneh tega izdelka. Razne specifikacije, testni, primerjave in poglobljene analize so nam s pohodom Interneta vsem le en klik oddaljeni.

Na koncu pride - o že vseh tehničnih lastnostih podkovani kupec - v prodajalno vprašat še zadnje malenkosti, ki mu niso jasne - v prodajalni pa naleti na prodajalca, ki (večinoma) ne pozna niti tehničnih specifikacij izdelka, kaj šele načina uporabe in praktičnih nasvetov s prakse.
(Iz prakse vem, da večina prodajalcev svojih izdelkov niti še ni videla v praksi. Ali se torej ta način prodaje kaj razlikuje od kataloške, ali spletne prodaje? LE MALO!). 

Kupec je na ta način razočaran, prodajalec kar naenkrat pristane v podrejenem položaju, saj kupec o izdelku ve veliko več, kot on sam. Vse skupaj (velikokrat) pripelje tako daleč, da prodajalec v svoji želji, da bi vajeti zopet dobil v svoje roke - prične lagati!
To je najslabša od vseh možnih rešitev in zaradi te splošno uveljavljene prakse se naši kupci čedalje pogosteje zatekajo k nakupom preko meje ali nakupom preko spleta.
V prodajalni namreč dobijo celo manj informacij o izdelku, kakor, če ga kupijo na spletu. Zakaj bi torej plačali več, dobili pa manj? 

Dodana vrednost izdelku, ki naj bi bil kupljen direktno v prodajalni naj bi bila:

-kompletna informacija
-dober servis
-dobra tehnična podpora
-svetovanje s prakse ali praktični primeri 

 

Posebneži

Navidezna blaginja po prehodu s socializma v kapitalizem je trajala ravno prav dolgo, da je z nas naredila posebneže s prefinjenim (beri: zelo dragim) okusom, izjemno zagledanostjo in visoko samopodobo in brez delovnih navad.


Po recesiji smo ostali posebneži:

  • s prefinjenim okusom in brez denarja 
  • brez delovnih navad in brez služb
  • izjemno visoko samopodobo (vsaj nekaj je ostalo!)
1 2 3 4 5 ...
Photo station